Kosobrin je bil splezan le enkrat, januarja 1997, ko sta ga v dveh dneh zmogla Grega Kresal in Matevž Gradišek. Smer je visoka približno 90 metrov, najstrmejši del pa 60. Tega sestavljajo 3 kratki raztežaji. Le v idealnih razmerah z veliko ledu bi si lahko predstavljali da bi slap preplezali le v dveh raztežajih.
Tokrat smo pa v smer pobasali kar malce preveč opreme. Vsaj po teži sodeč. Nekako pa so se naboru izognili vsi dolgi in debeli klini, razen dveh, ki pa sta potem iz čiste osame padla dol, ko sta bila najbolj potrebna.
	Ledni vijaki nam niso pomagali prav nič. Nekoliko bolj priročni so se izkazali Ice hooki.
Prvi raztezaj se zacne kot hoja po skalnatem napušču
	. . .ki se nato postavlja pokonci . . .
. . . vse do vertikale. . .
	. . .ki je bila v danih razmerah neznansko uživaška. . .
Drugi raztežaj je pokazal zobe. led odstopljen od skale, voda teče v curkih, sveče porozne in nevarne
	Prečnica v vpadnico velike sveče in nato drytooling navzgor med sprotnim nabijanjem (prekratkih ) klinov.
Od te točke smo splezali še tri metre navzgor, ko je zmanjkalo tako pok za kline kot hookov za cepine. Led ki je bil že v dosegu roke pa ni omogočal varnega napredovanja. Pač pa le povečanje razdalje verjetnega padca.
	Klemen na točki obračanja. Res je bilo malce prevec tvegano poskusati prestopiti v popolnoma odtajani led levo od njegove glave.
I'll be back
	I'll be back too
Sklonjene glave...Ampak, treba bo priti nazaj. Takole, na pol narejenega dela ne gre puščati v pozabo.