Spanje je fajn stvar. Dobra spalka tudi, ker pogosto pogojuje ono prvo. Najbrž Norvežani delajo dobre spalke zato ker jim je večino leta precej hladno, in ker radi dobro spijo. Kaj je bolje? Puh ali sintetična mikrovlakna? Puhaste so najboljši izolator, lahke, dobro pa jih je držati na suhem. Sintetične pa so malce večjega volumna in mase. Zato pa bolje grejejo ko nas zamoči, hitreje se posušijo in cenejše so. Lažje jih je tudi vzdrževati. Pri odločitvi za nakup odloča stopnja izolacije, masa in cena, vse v perspektivi tega, za kaj bomo spalko rabili. Katalogi in trgovci nas tudi servisirajo s podatki o razmerju čistega puha in peres (90/10), polnilni moči spalke (780 kubičnih palcev na unčo - Cuin) itd.. To se detajli, ki ne bodo pričarali boljšega spanca, mogoče le lepše sanje, če bomo pomirjeni v zavedanju da smo kupili naj od naj. Enaki rangi spalk se ne razlikujejo v kvaliteti puha. Pač pa v konstrukciji, zunanjih materialih in detajlih, ki včasih prevesijo odločitev. Masa, volumen, zadrga, razmerje dolžina/širina, odpornost na vlago/vodo, itd.

Kako izbrati... lahka in majhna spalka se fino nosi naokrog, sploh je ne opazimo, zasede malo prostora v nahrbtniku. Na žalost pa komajda vemo zanjo tudi, ko drgetajoč poskušamo zaspati v njej na kaksno jasno noč v gorah.

Za primer zasilnega bivakiranja v steni bomo nesli minimalno, in se raje več oblekli. 1.3 kilska sintetičarka bi morala zadostvovati, sploh če se vanjo zbašeta dva. Za načrtovane zimske bivake ali večdnevne pohode pa bo bolje tovoriti pol kile več in si pričarati več toplote, tudi brez "toplega bratca" iz naveze.

Ajungilak altitude winter	Ajungilak Goose bay shelter	Ajungilak Kompakt Komfort	Ajungilak Tyin Arctic
1860g. popolnoma prenovljena linija puhastih spalk. Zdaj so vse vodoneprepustne, s svetlečo vodoodporno zadrgo, izboljšano kapuco in ovratnikom. Stari model Goose bay Winter je tehtal samo 1.56 kg!! Resda pa je bil zunanji material ekstremno tanek in je zato rahlo puščal perje. Vseeno pa je bila to vrhunska zimska spalka. ki si jo na prostem kombiniral z Grevling bivak vrečo (400g, 2000mm vodnega stolpca.) Nova linija Altitude ima 4 predstavnice: Altitude Summer, Altitude, Altitude Winter in Altitude Expedition.	Verzija Goose bay z nepremočljivo obleko. 2000 mm vodnega stolpca nekoliko zaščiti puhasto vsebino. Majhen volumen in solidna zaščita = prijazen bivak kompanjon, razen za izrazito zimske razmere.Od leta 2005 naprej je linija Goose Bay zamenjana z linijo Altitude.	Lahka (1500g) sintetična spalna vreča ki je namenjena trekingom, potovanjem in poletnim bivakom kje v Alpah. Zelo dobro razmerje med maso in izolacijo za sintetično spalko. Zimska varianta je pol kile težja, pa tudi večja in toplejša. Za inventar v kakem zimskem taboru, ali pa za zimska "ice climberska" potovanja po Norveški, Kanadi, itd...	Tele se pa ne nosi prav daleč. Tehta 2700g in ima 14l volumna. 5 slojev izolacije. Fino je, če se prevaža na kakih saneh ali čaka v baznem taboru na premraženega gospodarja. Toplo zavetje za arktične razmere. Obstajata pa še dve toplejši varianti - ena puhasta (Altitude Extreme) in ena sintetična.(Denali arctic)

Vzdrževanje je lahko muka, če ga biksnemo in peremo puh s kakim praškom, ki vse skupaj skepi. Vedno uporabljajmo namenska sredstva za nego puha, pa ne bo problema. Sušimo lepo potrpežljivo na zraku, viseče in počasi. Shranjevanje - Puhaste imejmo obešene ali pa v velikih vrečah za shranjevanje, ki so vedno priložene. Sintetične pa lahko shranjujemo kar v kompresijskih vrečah, vendar ne stisnjenih.

Bivak vreče pri spanju na prostem nam ohranijo 20% izolacije, ki gre sicer gladko v zrak, saj plast ogretega zraka ki obdaja spalko nenehno odnaša veter in tako pospešuje sevanje toplote iz vreče in s tem naše ohlajanje.

Določanje izolacijskih vrednosti. "Do kolk minusa" je kakšna spalka?

Do nedavnega je bilo označevanje teh lastnosti prepuščeno proizvajalcem, ki so se naslanjali na takšne ali drugačne standarde, temelječe na različnih predpostavkah in testnih procedurah. Povečini so se nanašali na izkušnje testnih prostovoljcev, ki so bili praviloma izkušeni profesionalci. Od leta 2003 je v uporabi nov standard, EN 13597, ki bo v marsičem poenotil in razjasnil ponudbo na trgu. Standard je nastal na podlagi iniciative akademskih krogov, ki so želeli dobiti standard z zadostnimi varnostnimi rezervami, ki bi se lahko uporabljal tudi v primeru, če bi spalne vreče dobile status PPE (personal Protective Equipment) kar bi privedlo tudi do novih pravnih odgovornosti. Od leta 2005 naj bi bili tako proizvajalci na evropskem trgu zavezani uporabljati novi standard, Mammut Ajungilak ga na svojih izdelkih navaja že od leta 2004.

Kaj pomenijo navedene temperature, zakaj se razlikujejo moške in ženske vrednosti?

- Standard EN 13597 navaja 4 območja:

1 Zgornje območje - Zgornja meja, pri kateri se še ne potimo in lahko prespimo noč

2. Komfortno območje - Najudobnejše območje, kjer ženske lahko prespijo noč udobno, ne da bi jih zeblo.

3. mejno območje - Območje, do koder moški lahko pričakujejo udobno spanje ne da bi jih zeblo.

4. Ekstremno območje - Ekstremno območje, ki ne zagotavlja spanca, pač pa zgolj verjetnost, da uporabnih ne bo dobil podhladitve - Preživetveno območje za povprečno žensko.

Moški generirajo praviloma več toplote kot ženske, zato se zanje navaja v povprečju za 5 stopinj nižja temperatura.

Kakšne so razlike v temperaturah glede na druge standarde?

EN 13597 vsebuje večje rezerve kot prej uporabljani standardi, zato prihaja do sledečih razlik, v odnosu do spalnih vreč proizvajalcev iz drugih delov sveta:

Ameriški 8-12°C

Britanski 5-7°C

drugi Evropski 4-6 °C