Cepini sp postali v zadnjih letih tako specifični glede na svojo namembnost, da so dobili nadimek "orodje" ali "stroj". Ergonomija, želja po čimvečji prodaji in sprostitev nekaterih miselnih zavor, so pripomogli k skokovitemu razvoju ledno plezalne tehnike. Ključ je udobje, preciznost, zanesljivost. Izraža pa se v obliki ratišča cepina, relativno nizki teži in kvalitetnih materialih.

Spremenjeno orodje je pomagalo spreminjati tudi tehnike plezanja - Od pojava Charletovega Quarka in Grivelove Machine se je v slapovih vse več zatikalo in vedno manj razbijalo. Razmahnilo pa se je tudi kombinirano plezanje z drytoolingom kot pomembno komponento. Razvila so se tekmovanja v težavnostnem lednem plezanju. Zato so šli proizvajalci še dlje. Izdelali so ergonomsko dovršena orodja, ki so funkcionalno podrejena svobodi gibanja v vsakršnih lednih razmerah, v skali, v previsih... Kdor je v glavi uspel preklopiti, je v ledu odkril neslutene dimenzije. Nove možnosti. Nove izzive.

Petzl Charlert Quark	Quark Ergo	Nomic	Guide
Danes je ta cepin mirno rečeno pojem odličnega cepina za ledno plezanje , ki je postal model za posnemanje s strani številnih proizvajalcev. Malo stvari mu lahko očitamo. Od letošnjega leta ima Clipper zanka krajši trak, kar še olajšuje rokovanje, na voljo pa je tudi prednja blokada prstov, ki dopušča udobno plezanje brez paščkov.	Ergo je quarkov mlajši brat. Podedoval je odlične okle in preizkušeno geometrijo, glavna sprememba je v ročaju,ki je popolnoma prirejen plezanju brez paščkov in veliki svobodi gibanja. V slapovih, kombiniranih smereh in na tekmah je Quark Ergo vedno med favoriti.	Ker je Ergo za klasike zahteval malce preveč prilagajanja v smislu pravega zamaha za plezanje v ledu, in ker je konkurenca delala nadure, je Petzl moral narediti nov cepin, ki se bo enako dobro - odlično - obnesel na vseh terenih, torej v ledu, skali in mešanem terenu. (Razen v res najtežjih kombiniranih smereh) To jim je uspelo z novo geometrijo, novim oklom in nastavljivo velikostjo glavnega ročaja. Rezultat je cepin, ki ga lahko vzamete s seboj na mix v loško steno, čez dva dni pa zmagate na tekmi za slovenski ledni pokal. Trenirati boste morali pa vi, z njim je (skoraj) vse v redu.	Guide je klasičen cepin, ki ga jemljemo na visokogorske ture, klasične pristope, turno smučanje in podobno, povsod tam, kjer se poleg hoje pričakuje tudi potrebo po kratkem varovanju ali se zahteva izdelava zanesljivih varovališč. Visoka kvaliteta izdelave, masivna jeklena glava in ratišče tipa "T" (zdrži 4kN prečne obremenitve) so izraz zanesljivosti brez kompromisov.

Brušenje: Ne pretiravajte! kot nož oster okel je redko nadvse pomemben, se pa toliko rajši obtolče in nemara zakrivi, kar nam potlej še posebej popestri plezanje. Brusimo takrat ko je res potrebno, in še takrat ne poberimo 1 cm okla, da pridelamo popolno obliko, pač pa poskusimo le obdelati obe stranici okla, in ju narediti spet simetrični. Če pri tem pridobimo tudi lepo ostrini na koncu, lepo, ni pa to nujno. Vsi zobje naj bodo pobrani od strani pod kotom 45°, tako da v bistvu postanejo trikotne oblike.

Brušenje za tekmovanja: tukajle je pesmica nekoliko drugačna.Za tekmovanja imamo poseben par oklov, ki jih obdelamo zelo natančno in jih hranimo res za tekme. Konica je ostra - vse 3 ravnine se točkasto stikajo. Prvi zob za konico se odbrusi, namesto njega si pridobimo prazen prostor, vbrušen v obliki črke V. Kot naj bo nekoliko večji od 90° . Zgornji del okla (nad zobmi) naj se proti konici zložno zniža - konica okla naj ima na koncu približno obliko orlovega kljuna, vendar brez zavihka - kavlja. Del okla, ki je najbližje glavi cepina lahko na vrhu "nažagamo" - dodamo zobe na vrhu okla, da se pri podprijemih glava bolj zanesljivo opre ob podlago. pa naj bo to skala ali led.

Brušenje za kombinacijo: Enako kot za tekmovanja, s tem da ni potrebno pretiravati z ostrino. Sam na primer plezam brez problemov z enim parom oklov, brez brušenja, celo leto.

Paščki: če še vedno plezate z njimi. Počasi se jih odvadite. :-)

Dolžina paščkov: Ko jih raztegnemo, naj bi segali preko konice ratišča. Ko jih oblečemo preko rokavic, primemo cepin in ga malce obremenimo. Dlan nam mora oklepati spodnji del ratišča, ven naj gleda samo konica.

Katere paščke? ponavadi uporabljamo tisto, kar dobimo s cepini. Lahko pa se izmislimo in si dokupimo svoj najbolj priljubljeni tip paščka. Včasih je bil to Charlet moserjev Saf' Lock. Danes se teh odličnih paščkov ne dobi več, so si pa mnogi med seboj tako podobni, da bi bilo en tip težko izpostaviti kot najboljši.

Clipper: Lažje je to storiti s sistemi za pripenjanje paščkov. Ti nam omogočajo nekaj svobode - odpenjanje in pripenjanje roke na cepin. Spet je tu množica različnih rešitev. Iščite lahko, enostavno za rokovanje v rokavicah in popolnoma zanesljivo. Najenostavnejše variante se pripenjajo kar z vponkami, spet druge imajo posebej izdelane patente.