 |
Vsake tri leta nanese tako, da se spravim plezat v najlepši slovenski zamrznjeni slap. Letos sva se preko Peričnika, drugič zapored, z obilo težavami in napori, prebila s Percem. Ko sva tik pred ciljem obstala in hotela obrniti, to ni bilo mogoče, zato je bilo celo pot treba iti vzvratno. Ostal sem celo brez verige.
|
|
 |
||
 |
To je vse photoshop reality. Plezala sva dva metra nad tlemi, na top rope. Nato pa na racunalniku podaljsala ledene sveče, da bi izgledalo! Hotel sem narisati še par streh in previsov pa je Perc menil, da bi trpela avtentičnost. | |
| Navilo me je tako, da mi je desno nogo kar skup potegnilo. |  |
|
 |
||
| Turistov je vse polno, ledene sveče pa tako fotogenične. Za njihovo varnost pri fotkanju in parkiranju je poskrbljeno. Na špagci jih držijo opremljeni, zaščiteni, vseh tegob in nevšečnosti vajeni kleni in sloki mladci od GRS in planinski vodniki. S štampiljko in znakom. . |  |
|
 |
||
"Perc, Mene je strah, pejva dol!" "Prov ejga, jest sm za" |
 |
"Čuj, pejma tule sprečit, pa pl se mal spočijema, te pa prašava douta če nama keri štrik napele" |
 |
Splužena in posuta cesta je omogočila dostop, saj je sicer le-ta predolg. Že tako moraš imeti dober dan, da se ti izide.
|
|