TOLE JE EN POPOLNOMA NEDOPUSTNO SKRAJŠAN IN OKRNJEN PRIBLIŽEK POVZETKA NEKATERIH NEBISTVENIH PLATI MOJE NOVEJŠE ZGODOVINE


 

Nekoč mi je Dušan Markič rekel, da ni težko biti dober alpinist, težko je biti star alpinist. Tega res ne bi rad pozabil.

   
   
 2015 Odgovor na vprašanje o življenju, vesolju in sploh vsem je 1600.  Vprašanje pa 1860.
 aplus 14
2014 Ups. Najlepše leto dosedaj. Obzorja se širijo na relaciji Sever – Jug. Zima urgentno poskrbi za sneg na Norveškem, za led ji pa zmanjka časa. Želje kažejo svojo moč. Sredi poletja pokličejo modre globine in ledene gore Grenlandije.  Sreča se me dotika na vseh 7 nivojih – od prepiha do krvi. Včasih so modrice, praske in stisnjeni zobje pogoj za to, da imaš življenje še rajši.  In včasih je dovolj samo sedeti sredi noči in strmeti  v napis, ki ga ne moreš prebrati, da se hvaležno zaveš, da si točno tam, kjer si od nekdaj želel biti.
 AdobePhotoshopExpress_5c162188b6fa4fa6af2b1248dc715ef2_resize_resize
2013 Aamm… (ni kratica ampak medmet!) kot bi nekaj čakal da se končno zgodi, ko pa se, imaš pa občutek,   da je že vseskozi s tabo. Večji premeri, večje dolžine, višje hitrosti in več poškodb. Vse leto na obratih bolj kot na zgibih. 2 x na Norveškem.   Mavrične barve namesto starih tapet, otroške pesmi namesto Springsteena,   zeleni čaji namesto kave, zavore namesto oprimkov, zemlja namesto skale, risanke namesto poročil.   Ni pa nadomestka za Mammut, Petzl, Adidas in Specialized.  Created with Nokia Smart Cam
2012  prinese najrazličnejše izzive in izkušnje, od Norveške do Turčije. Izgubljene, ponavljajoče,   spregledane, zamujene, visoke, predrte, nevarne, spolzke,  okrogle, razbite, zavite, grobe in snežene…
 ago del torrone setup
2011 Kot v opravičilo za vse nevšečnosti, zima poskrbi za izdatne količine ledu doma, kar je treba dobro izkoristiti. Veliko dobre energije se je sprostilo, še več pa shranilo za vse traparije prihodnosti.  Eisklettern Norwegen
2010 Zima ponovno pobegne še preden se do konca nažrem snega in ledu. Na Norveškem prebolim lažjo obliko mrzlotne netolerance in zbolim za adiktivno fjordozo. Neozdravljivo. Pretežni del leta se ukvarjam z procesi vzgoje in izobraževanja, ob tem da sem hkrati na tej in oni strani katedra. Golf komolec zamenja prosvetno koleno, upam da bo remont terapija tudi tokrat uspešna. V nasprotnem primeru se bo treba tolažiti s 15cm hoda in Lego kockami. Zima pride, kot se dogaja v sanjah – nenadoma, presenetljivo, bogato in obetajoče. Kakšen energy boost! Potlej pa za hec v parih dneh vse skupaj vzame dež.            Lofoti-29.2-01_65
2009. Leto umirjanja. Jemanje zaleta. Na Škotskem moker do gat odkrivam že znane skrivnosti. Finta kiltov mora biti v odtekanju vode. Komolec, ki mi sredi poletja pobegne med golfiste se vrne pod pritiski prečne frikcije in zvončkov. Mraz, led, tišina, velik cof in sijoče oči dajo motiv, polnijo z energijo. Otroci so zakon. Če jim pustiš, te veliko naučijo. Sneg vzame Filipa, Tomaža in Guya.  SKI-Kofce-13
2008. Toliko vsega, da bi človek najlažje stlačil v tale odstavek same kratice CA08Z1ASKIOKKJU15AJDANRLDRTMFLIGVFINRPVSLDEC… Najpomembneje je, da skozi vse spremembe življenje vedno najde način, da postane še boljše.                   A-listi-jesen-7251
2007. Zima se je prejšnje leto tako izprsila, da je letos še malo hodila k sebi in povsem pozabila na nas. Piko gremo vdret na sever Norveške, kjer se mi parkrat vsaj pošteno zanohta. Zvitonogec dobi še en mandat. Premišljujem o podelitvi doživljenskega. Opravim vse izpite za gorskega vodnika in enega samega za kolesarskega. Na ostalih frontah življenja prevladujejo odtenki toplih barv in se prebujajo nove energije. Vse bitke niso boleče, so se pa šele dobro začele.                 N-finkonna-belay
2006. Norge, uspešna repriza s Klemenom, v ledu smo prepevali kot že dolgo ne. Miksi v rahli zapostavljenosti ne nergajo. Zgolj zavijajo z očmi. Poleti postanem poglavar Zvitonogec, zato da bi na 20. obletnico moje plezarije dal mir. In ga dam. A nadomestna droga vedno obstaja. Tokrat je rdeče barve z 10cm hoda. Dobim velike šunke in ekstra kile. Pri drytoolingu samo še lomim grife, krivim cepine in dobivam žulje.  N-juvet curtain
2005. Popravljanje napak, sestavljanje neke prihodnosti, učenje, razširjanje obzorij, korekcije kurza in vračanje v zgodnje otroštvo. Po frizuri. Sem pa tja kak GoTo, pa traceBack, da ne omenjam patetičnega frikovskega mejnika: 8a. Nagrade pa ne rabim.                 Tokyo ikebukuro
2004. Leto izgubljanja. izgubljam vse po vrsti. Softshell velikosti L, digitalni fotoaparat, neugotovljeno število kompletov, par pnevmatik, nadpovprečno količino živcev, pravo prijateljstvo, 7 sončnih zahodov, deset zavesljajev, tri skoke v vodo. Nato se izgubljam sam, nakar začnem izgubljati ljudi okrog sebe. Ko začnem izgubljati samozaupanje, malo manjka, da ne založim nekam še smisla in vere. Še dobro, da življenje zna pisati med vrsticami. Zdaj se moram pa naučiti brati.                 rita
2003. Začne se travmatično že 1.1. s 40°vročine. Specifični Zvezdni vplivi pa popravljajo precej zdelan imunski sistem in imajo sploh blagodejen vpliv na počutje in perspektivo. Ledna sezona desetletja v SLO, tekme so postavljene na drugi tir, zgodi se slovenski ledni pokal. Road trip na Norveško, Sardinijo, Švico. Poleti je tako vroče, da smo še sladoled morali jesti v hladilniku.         oko
2002. Zadeve gredo naprej. Postanem še član Mammut teama. Pišem, rišem, predavam, testiram, fotografiram, učim, potujem, tekmujem. Prevzamem vodenje alpinističnega odseka. Samo “delam” še ne. V Kanadi sem že tretjič. Splezam Musashi. Končno mi uspe… Ja, najboljša sezo na doslej. Dobim svoj web page. – Hvala Tomaž!  Night in the hut
2001. Pozimi grem spet v Kanado. Študiram komunikologijo. Na žalost ne morem več kombinirati študija in plezanja. Začasno se odločim za Led. Drytooling je preživel razvojne krče, zdaj gre zares. Uredimo plezališče in umetno steno za plezanje s cepini. Pišem članke za Grif, testiram opremo in učim plezanja predšolsko mladino…               Kindergarden
2000. Najsvetlejša točka tega, sicer ne ravno blestečega leta, je nepozabno potovanje na Irsko. Sicer pa postanem tudi študent Teologije za eno leto. Sem član Petzl teama v lednem plezanju in vse leto plezam s počenim zapestjem.        Beach walk
1999. Aljaž postane Univ. dipl. pltlg. Pa prve mikse v Sloveniji splezava s Klemenom. Začneva s tekmami v lednem plezanju. V Cortini kot popoln outsider zasedem 2. mesto. Malo sem še neroden. Aja, razbijem 4. avto – tokrat Škodo. Prvo predavanje na faksu: tema S. Irska. V vsem direndaju končno najdem tudi čas, da prestopim v članske vrste GRS.  Feli Crash
1998. S Premrlom greva v Kanado. V ledu nama gre že zelo dobro. Splezava Riptide in še kup znanih slapov. Preden se vrneva, zbijem še 3. avto. Moja prva Toyota. Poleti odletim na Malto in… Leto mojega življenja… Diplomca se malce zavleče…  riptide98
1997. Ledene strasti so zbujene. Na faksu vlečem status v nedogled. Hočem študirati in hočem plezati. Diploma je v delu. Severna Irska ponuja noro zanimiv študij. Še več objavljenih člankov. Razbijem drugo katrco. Poledica. Pa srne… Pod kodnim imenom “Lupina” začnem plodno in barvito sodelovanje s TERRA Športom.   Where I Belong
1996. Spet v Peru. In Bolivijo. 8 tednov potovanj, spoznavanj, veselih srečanj, presenečenj. Potovanja me zastrupijo. Tudi dobesedno. Pospešeno odkrivam fotografijo. In led. Prvi objavljeni članek v reviji! Tema: IRA.  Jorge
1995. Ostaneva samo še mama in jaz. Tako je.  
1994. Prvo samostojno potovanje. Peru. 6 tednov. Totalna bomba. V hribih sicer nisem bil kaj prida, tisti glavoboli…, Zato pa džungla, ljudje, Simon in Silvana, pa nepozabne izkušnje. Moj prvi in edini športni idol Ayrton Senna, se zaleti v zid in umre. Postanem alpinistični inštruktor.  Arequipa
1993. Študiozno, kaj naj rečem. Grizljamo jabolka in beremo Novejšo zgodovino. Stane Južnič je car!Razbijem prvo katrco. Splezam nekaj težkih smeri v zimskih razmerah.          rida crash CU
1992. Zaključim srednje šolanje – kot programerski tehnik. Ker me programiranje ne mika, začnem študirati politologijo na FDV. To mi precej bolj leži. Začenjam se spoznavati z ledom. Čutim, da je tam nekaj več kot v skali. Stopim tudi v vajeniške vrste GRS. Zaključim s plezanjem težkih športnih smeri. Povozi me napredek: beri: previsi.  matterhorn
1991. Bye bye YU! V času letalskih alarmov je plezališče najboljše zaklonišče. Vse skupaj natolčem 400 smeri v enem letu! Opravim izpit za alpinista. V šoli prvič špricam, ko sem si namesto angleščine omislil ogled Osmega potnika v knjižnici, pri prof. Šilingu. Že takrat me je privlačilo multimedijsko učenje.  Resize of Palec91
1990. Ugotovim, da je Ayrton Senna moj prvi in edini športni idol. Športno plezanje mi je trenutno najbližje. Dokler v Dolžanki ne zmanjka smeri… V šoli mi gre dobro. Nekega dne, po pouku, v razrednem post akademskem razpravljanju, priredimo razredno prvenstvo v polaganju rok. Po 20 minutnem dvoboju v finalu premagam našega Francija. Navije me kot malokdaj. Me veseli da imamo tako postavnega razrednika. Pa še z ravnateljskimi ambicijami.  senna
1989. Gimnazija Kranj. Serious stuff. I.Rb. Franci Rozman nastopi svojo novo službo kot učitelj matematike. Mi smo njegov prvi matični razred.              
1988. Konec osnovne šole. Hura. Plezam še kar in vedno bolj. Vsi smo za Janšo in Odbor. V Dolžanki prvič pošteno ubrišem: 20 metrov zaradi odlomljenega oprimka. Skupi jo samo moja rit. Uboga mama, ki je bila na svoj rojstni dan slučajno priča dogodku.  
1987. Štirinajstletni mulci plezamo vse vprek. Prvič in edino krat predstavljamo perspektivo slovenskega športnega plezanja. Nato pa se k sreči obrne drugače  AS1986sml
1986. Šesti razred. Rodi se najdlje trajajoča ljubezen. Spomladi se vpišem na alpinistično šolo. Idejo o tem, da bom postal vojaški pilot, zamenjam, ker potem ne bi mogel plezati.  AirMeet
1983. Prislužim si prvi cvek. Vsakogar mora kdaj doleteti. Doleti me tudi montiran proces: Obtožijo me, da sem sošolcu izbil zob. Na srečo, sem bil v času zločina doma, tako da se je s pomočjo prič konstrukt sesul.  
1982. Razočaran ugotovim, da se s 50 dinarskim bonom za popust pri nakupu knjig, ne da dobiti niti kepice sladoleda.  
1981. Mi vsi smo mladi pionirji! Samo, kaj, ko Tita ni več  
1980. Prvi razred. Takrat še ne vem, da se šole nikoli ne bom naveličal. Za sošolce dobim take friklajmberje kot sta Premrl Klemen in Klofutar Jure.  sola
1977. Poskus skoka čez balkon, ko sem se pozno zvečer zbudil in ugotovil, da sem sam doma. Sosedje so k sreči preprečili moj prvi in zadnji base jump brez padala. Namesto adrenalinskih športov se ukvarjam z branjem in pisanjem. Nič več blond.  
1975. V Poreču se zaljubim v volkswagnovega hrošča. Ima ravno prav visok odbijač, da se lahko primem zanj in kakam. To počnem naslednje dve leti.  AAyear2
1974. Se ne spomnim. Še malce premajhen. Baje pa, da sem že hodil.     
1973. Petek. 8 junij. Zgodnje popoldne. v Kranju se rodim Erni in Matjažu Anderle. 51 cm, 3.8kg. Blond.     newcomer-s
   
     

Ernest Hemingway je baje prijavil: “samo trije pravi športi obstajajo: Bikoborba, avto dirke in alpinizem. Vse ostalo so igre…

 bullfigting