Posted by on Feb 13, 2014 in General, Personal, photos, Skiing

Vroče-mrzlo, mokro-suho, ledeno-kopno,   Letos se bo treba navaditi na delo v zgoščenih terminih in valovih. Ko se vrata odprejo, izkoristiti razmere, čas, naklonjene  boginje, ker  ne bo trajalo dolgo, da se vse skupaj spet ne postavi na glavo in pristanemo bodisi spet na začetku, na čakanju ali v nekem povsem novem poglavju. Ko se je konec novembra naredilo nekaj slapov se mi ni zdelo niti pod razno vredno izkoriščat razmer in praskat  po ledu sredi jeseni. Raje smo še veselo držali balance. In to potem počeli do konca januarja. Zdaj, močno sredi zime pa mi  je jasno da je bil tisti teden kompletna ledna sezona (doma), ki nam je bila namenjena letos. Smučarija, isti šmoren. Najprej nič snega, potem pa naenkrat čisto preveč in konstantno neugodne lavinske razmere. Tistih nekaj dni vmes, ko se je dalo varno smučati tudi povsod v visokogorju, je bilo treba prav vizionarsko izkoristiti. Ali pa zamuditi. In vse skupaj se še kar vleče, čeprav voham že marčevsko taljenje snega in zemlje (aja, saj ta sploh še ni bila pošteno zmrznjena), tako da je letos glavna  modna zapoved ponovno odkrivanje  kucljev in flank v sredogorju in pa  tolažilna potovanja v tujino, čeprav tudi tam stvari niso več povsem pošlihtane. K sreči vse skupaj postane zabavno, ko se prepustiš ritmu valov in odmisliš zakone, sezone, pravila, napovedi, dogovore, obljube, načrte… Samo da ostanejo želje in moč za njihovo uresničevanje. Da takrat, ko se odpro vrata ali okno, ne občemiš kot užaljena čaplja, večno čakajoč na perfect time, ampak skočiš. Poglavij nikoli ne zmanjka.