Poslušanje dežja

Posted on Sep 22, 2014 in General, Personal

Poslušanje dežja

Z enim ušesom lovim ritmi?no šumenje vode, ki se z dokajšnjo ihto zliva izpod neba na dananji, oranžnega alarma vreden deževen dan, z drugim pa že potihle nalive, katerih dero?e mo?i sem se veselil iz zavetja šotora, drevesa, previsa, hiše, nadstreška, objema ali vetrovke. Zgovorne so kaplje. Bodisi združene v dero?i tok, zlivajo? z napuš?a strehe, prevelik, da bi ga lahko ukrotil žleb, bodisi posami?ne vodne bombice, ki napovedujejo intenzivno in kratko poletno ploho. Bodisi prihajajo?e od spodaj, škrope?e v obraz in v hrbet, kamor jih me?ejo kolesa na katerih loviš ravnotežje ?ez blatne zavoje in  mokre korenine… Ali po?asi meze?e skozi utrujene šive vsega vajene vetrovke in hla?, polze?e po ohlajajo?emu telesu na poti ?ez hribe. V?asih ti spremenjene v ostre ledene kristale povedo kaj o temperaturi in jakosti vetra, drugi? zmešane s poljubom, o nežnosti; naslednji? o posebnem veselju s katerim poslabšujejo vozne razmere na cestah, spet drugi? o odlo?enosti, s katero gredo po svoji poti ne glede na to kaj si o tem mislijo drugi. Konteksti njihovega doživljanja so tako raznoliki. Z adrenalinom kipe?ih energij pospremljeni trenutki, ko se  besne?e nevihte, s strelami in grmenjem, mešajo z intenzivnim doživljanjem prehitro minevajo?ega ?asa, globokih pogledov in divjega prostora.  Sedeti, ves premo?en na sredini pravkar oprane ceste in gledati proti soncu, ki v zadnjih minutah preden zaide, poboža mokro sivino nepozabnega dne.  Odpreti okna sredi no?i, da se bo bolje slišalo škropotanje dežja in nevihtno grmenje. Ustaviti se na hribu, v srcu neurja, spremljati  koncert  narave, ?utiti njeno mo? in se zavedati svoje majhnosti. Obrniti hrbet soncu, da skozi prizmo oddaljenih nalivov lahko gledaš...

Read More