Vremenski pogoji

Posted on Nov 12, 2014 in General, Personal

Vremenski pogoji

V sezoni raznih alarmov in neštetih nivojev vlažnosti,   temperatur in jakosti vetra v letošnjem letu, se sprašujem, kako bi izgledalo vreme ?e bi Trontelj napovedal “poune bale anderleta” ? Neuvidevno megleno, spolzko in nepregledno,   deževno s prepihom in kapljanjem za vrat, razpihano s frišno burjo in toplim jugom, z okni jasnine po želji in temperaturnimi razponi od pretty cold do very hot?  Mogo?e uporabno za trening spolzkih ovinkov, preizkušanje zaupanja, božanje visoke trave,   nastavljanje blatnih lic son?nemu vetru, zrenje v mežikajo?o modrino in poslušanje zgovorne tišine? Hmm....

Read More

Uspelo je

Posted on Oct 21, 2014 in General, Personal

Uspelo je

Lanska peticija   proti prevročim poletjem je bila dobro sprejeta in upoštevana, zaradi česar se Velikemu režiserju iz srca zahvaljujem. Pa še...

Read More

Poslušanje dežja

Posted on Sep 22, 2014 in General, Personal

Poslušanje dežja

Z enim ušesom lovim ritmi?no šumenje vode, ki se z dokajšnjo ihto zliva izpod neba na dananji, oranžnega alarma vreden deževen dan, z drugim pa že potihle nalive, katerih dero?e mo?i sem se veselil iz zavetja šotora, drevesa, previsa, hiše, nadstreška, objema ali vetrovke. Zgovorne so kaplje. Bodisi združene v dero?i tok, zlivajo? z napuš?a strehe, prevelik, da bi ga lahko ukrotil žleb, bodisi posami?ne vodne bombice, ki napovedujejo intenzivno in kratko poletno ploho. Bodisi prihajajo?e od spodaj, škrope?e v obraz in v hrbet, kamor jih me?ejo kolesa na katerih loviš ravnotežje ?ez blatne zavoje in  mokre korenine… Ali po?asi meze?e skozi utrujene šive vsega vajene vetrovke in hla?, polze?e po ohlajajo?emu telesu na poti ?ez hribe. V?asih ti spremenjene v ostre ledene kristale povedo kaj o temperaturi in jakosti vetra, drugi? zmešane s poljubom, o nežnosti; naslednji? o posebnem veselju s katerim poslabšujejo vozne razmere na cestah, spet drugi? o odlo?enosti, s katero gredo po svoji poti ne glede na to kaj si o tem mislijo drugi. Konteksti njihovega doživljanja so tako raznoliki. Z adrenalinom kipe?ih energij pospremljeni trenutki, ko se  besne?e nevihte, s strelami in grmenjem, mešajo z intenzivnim doživljanjem prehitro minevajo?ega ?asa, globokih pogledov in divjega prostora.  Sedeti, ves premo?en na sredini pravkar oprane ceste in gledati proti soncu, ki v zadnjih minutah preden zaide, poboža mokro sivino nepozabnega dne.  Odpreti okna sredi no?i, da se bo bolje slišalo škropotanje dežja in nevihtno grmenje. Ustaviti se na hribu, v srcu neurja, spremljati  koncert  narave, ?utiti njeno mo? in se zavedati svoje majhnosti. Obrniti hrbet soncu, da skozi prizmo oddaljenih nalivov lahko gledaš...

Read More

Krst

Posted on May 31, 2014 in General, MTB, Personal

Krst

Pred glavno sezono (čeprav se je že začela), si morajo pozerji in pocarji urediti vse potrebno za to, da bodo upravičili svoj neobstoječi sloves. Treba si je nabaviti kak nov gadget,   zamenjati staro, a še vedno uporabno opremo ( ker je itak ne morejo nikoli obrabiti do konca) z novo, čimbolj fensi, drago in iz… Nemčije. Ali pa Anglije. Kanade. Potem je pa treba to kazat naokrog, najbolje in najvarneje doma na ulici ali pred kavarno.  Ali pa se slučajno prisliniti kaki skupini, malo pofrajariti, vse skupaj spraviti v multidimenzionalni obup in se na koncu brez posebnega prizadevanja, še fino osmešiti. Tako je šel naš pocar na furo… Čisto nov… Še bolj neprebojni ščitniki namesto prejšnjih ščitnikov,   prevelika custom made čelada, wannabe Sam Hill čevlji,   oblazinjene gate 661 in plomba v dvojki desno zgoraj. Po eni uri trpljenja ni bilo nič več ganz neu…  Ščitniki opraskani, čelada strukturno načeta; čevlji blatni,   gate natrgane, vezalke zavozlane v gonilko. Samozavest izpuhtela, babyface opraskan, samopodoba samo še za k psihiatru. Edino dvojka desno zgoraj je ostala nedotaknjena. Na veliko srečo. Sezona se tako kar zaključi, čez poletje bo dovolj paše za dušo in oči na pomolih Zake,   naslednje leto pa na novo. Kako kajtanje, kajak, potapljanje, žongliranje oziroma karkoli bo trenutno “in”. MTB, kaže, res ni za pusije in...

Read More

Žiga žaga, poje žaga… khmmm.. rompompom motorka

Posted on May 31, 2014 in General, MTB, Personal

Žiga žaga,  poje žaga… khmmm..  rompompom motorka

Markacisti in v markaciste preoblečeni kolesarji, so po Velikem In Strašnem Žledolomu precej hitro spravili v tekoče ( beri flow) stanje veliko večino poškodovanih gozdnih poti na Gorenjskem. Razen ene. Po posameznih izvidniških obiskih, je nastal nek tih konsenzualni vakuum, ki je sporočal… ” bo že nekdo zrihtal”   … Ker je  izgledalo res slabo. Enkrat sem poskusil priti peš tam mimo, pa sem se obrnil, ker sem imel za početi lepše stvari kot pa plezati čez precej domiselno nametane XXL Mikado bukve, pomešane s kako smreko in borovcem. Minilo je nekaj časa. Mesecev. Nakar so planinci nameravali organizirati pohod po tej poti, v dobri veri, da je že prehodna. Ker je še vedno trmasto vztrajala v nasprotnem stanju, se je gravitacijsko markacistična podsekcija turnokolesarskega odseka v ustanavljanju pri PD Preddvor lotila dela in v treh dneh* pot ponovno naredila vozno.  Khmm. Prehodno. * Kronologija je malce bolj zapletena, ker je šlo v bistvu za dva dopoldneva, ki sta skupaj nanesla 12 ur, in še jutrišnje dopoldne, ki se ta trenutek še ni zgodilo, se pa bo. Ampak kdorkoli bere tele vrstice  je na časovnem traku že izza tega, v času mojega pisanja še nesklenjenega dogodka. Žledolom je  kolesarjem prišel kar prav, kot se je marsikje pokazalo. Saj  so se ravno zaradi njihove pomoči, na marsikaterem področju čez noč izboljšali odnosi s planinskimi društvi, oskrbniki, tudi planinci samimi. Marsikomu postalo jasno,   da smo vsi na istem vlaku, da vsi potrebujemo brezhibne poti in da je za vse najbolje, če jih ne samo skupaj uporabljamo, pač pa zanje tudi skrbimo. [Show as...

Read More

Kamikaze Gustl, Rocket John in Diesel Pepi

Posted on May 28, 2014 in General, MTB, Personal

Naneslo je,   da sem se priključil skupini nemških kolesarjev, ki jo je na tedenskem potepanju po naših hribih vodil Tomaž. Že nekaj časa sem si želel malce tiste skupinske, vodniške dinamike, ko se trudiš, da dihaš s skupino kot celoto in si želiš, da so na koncu dneva vsi tako veseli, kot ti.  Skupina je bila bolj spustaško orientirana, tako da so na izhodisča tur ponavadi prišli s kombiji. Jaz sem jih pričakal na Lokvah na Trnovski planoti. Med uvodnim ovohavanjem, ko so se predvsem delali norca iz mojih štorastih velikih koles, smo se povzpeli  na Golak. Od tam je sledil spust na Predmejo, mimo par razglednih toč in na začetek znanega spusta v Lokavec. Med etapami spusta se je opazno spreminjala percepcija nerodnih velikih koles. Postala so čedalje zanimivejša, predvsem zaradi dejstva da so se lahko vozila po isti poti, delala enake zavoje in enako hitro kot tista, obdarjena s tremi colami manj. Na koncu dneva, po kakem pivu, se je že slišal komentar, da bo naslednje leto treba lepo pripeljati s sabo kar 29erje. Drugo jutro nas je čakal še nekoliko bolj tehnični spust izpod sinjega vrha v Ajdovščino. Zaprti ovinki in precej kamnita podlaga, vmes pa zelo hitri odseki na gruščnati mulatjeri. Material je spet trpel, skupila jo je celo tubeless guma na nekem custom made in Deutschland freeriderju, tventinajner pa je postajal enakopraven član bande. Če je bil prejšnji dan še Kamikaze Gustl, je sedaj postal  Rocket John. Za navdušen finiš je poskrbel  še urejen trail z bandami in dropi, da se je gostom kar smejalo.  Na koncu je pristopil še zadnji, najbolj zakrknjen privrženec klasične dimenzije in rekel, da si sicer ni nikoli mislil, da bo kdaj to rekel, ampak  ga je pa Enduro 29 čisto navdušil. Ker dneva ni bilo še konec,   se je John  na gorenjskem za kaki dve uri prelevil še v Diesel Pepija in do teme sledil Dosovski karavani do Črnivca. Enduro tudi tu ni imel nič proti. Za mojo rit, ki je ves dan vozila v nepodloženih hlačah,   pa nisem povsem prepričan. In za Pocarja, katerega zadnja vožnja je bila to, tudi ne. [Show as...

Read More

Glavo na razstavo

Posted on May 16, 2014 in Gear, MTB, Personal

Glavo na razstavo

Za?elo se je z drevesom. Rde?im borom, ki je pozimi klonil pod težo ledu. Njegovo deblo zdaj leži preko poti po kateri se sem pa tja kdaj peljemo s kolesom. ?e se malce  skloniš,   se odpelješ pod njim. Po dveh vožnjah  na pamet veš koliko moraš skloniti glavo. No, drevo  se je neopazno pod  lastno težo  posedalo, tako da  sem ob naslednji priliki, kljub ravno prav sklonjeni glavi,   z njo pripikiral naravnost vanj. O ob?utkih ki so me prevevali potem, ni vredno izgubljat besed, izstopala pa so ?eladi naklonjena ?ustva pretresene sorte.   To je najbrž pripomoglo, da se je le nekaj minut zatem  predstava ponovila po podobnem scenariju, le da je bil  takrat vpleten ?rni gaber. Kakšno je stanje mojih vretenc se ne sprašujem; kak teden so sicer od sebe dajala vsa mogo?a znamenja komunikacije, potem pa so po?asi utihnila.   Minilo je nekaj tiso? metrov spustov, tudi takšnih s ponavljajo?im dirkanjem pod nagnjenemi drevesi, kar je ponavadi spremljalo tiho kri?anje vratne hrbtenice ki je spuš?ala invazije mravljincev po celem telesu kar tako, preventivno.   Nakar je enkrat v za?etku maja, tudi POCar sre?al pretrdo oviro za njegovo s kevlarjem oja?ano školjko, in se veli?astno razletel. Hujših posledic ni bilo. Glava ni ni? bolj bolj usekana, kot je že bila, avtu se pa ni ni? poznalo....

Read More

Zbudi me za praznik

Posted on May 1, 2014 in General, Personal

Zbudi me za praznik

…kot si me zbujala takrat… Zbuja še vedno. Godba ob 6h zjutraj, na praznik dela. Da slučajno ne bi kdo malo poležal. 40 sem jih dal skozi, od skrajno bombastičnih, propagandno izpiljenih v Goebbelsove veličine, pa vse do zahajajoče grenkih, ki so zrcalili zgolj nostalgijo in nepripravljenost na spopad s slabo perspektivo.  Približno v obdobju, ko so se vektorji praznika dela začeli obračati navzdol, je na isti dan s tega sveta odšel Ayrton Senna. Spomnim se da sem šprical prvomajski piknik, da sem lahko gledal njegovo zadnjo dirko. Živel torej prvi maj, zbudi me še kdaj. Pa še koga drugega.  Ti pa v miru dirkaj na drugem svetu, Ayrton....

Read More